»Veliki pričevalec tragedij preteklega stoletja Boris Pahor, za katerega se zdi, da je Job njegova prapodoba, je tako vzel v roke črnilo in papir in začel pisati o svojem razočaranju in upanju, o trpljenju in odrešenju, o grenkobi in tolažbi.«

»izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja.«

»Po mojem mnenju je mojstrovina, enakovredna delu Prima Levija Alije to človek.«

»Pisatelja brez meja, državljana sveta, človeka srca.«

»Nisem ljubitelj druženja ob kavi, še manj v gostilni. Vina ne maram …«

»Razen Kocbeka in Jančarja nikoli nisem imel pravih prijateljev.«

»da bi si zapomnili, da je treba ohranjati tisto iskrico upanja v pravičnost, ki smo jo deportiranci gojili v temačnosti lagerja in jo kljub grenkim spoznanjem o pozabi naših žrtev gojimo še naprej«

»… bil je človek zelo mirnega, pozitivnega značaja, človek brez velikih besed, ampak človek dejanj.«

»Kot je še dodal, je bil Pahor po svojih izkušnjah, znanju in vizijah kozmopolit...«